|
|
Strune - Coleoptera, Elateridae Opis Hrošči: pokalice, katerih ličinke - strune se pri nas uvrščajo med gospodarsko škodljive organizme, spadajo v rod Agriotes. Merijo 7 do 10 mm. Posebnost hroščev je, da imajo na trebušni strani predprsja poseben trn, ki ga lahko izvlečejo in sprožijo v vdolbino na sredoprsju, kar povzroči značilen pok. Od tod izvira ime pokalica. Barve so rjave ali črne. Jajčece: je okroglo ali ovalno svetleče, mlečno belo do rumeno, 0,4 do 0,8 mm dolgo, pogosto oblepljeno z zemljo in je zato težko opazno. Ličinke: (strune, žičniki) so podolgovate, črvičasto valjaste, slamnato rumene do rdečkaste barve. Glavo imajo majhno, tri pare orpsnih nog in dolg zadek zgrajen iz različno vidnih zadkovih obročkov. Telo je hitizirano in spominja na košček strune pri kitari oz. žice. Od tod izhaja ime strune. Pomembna je oblika končnega zadkovega obročka za določitev vrste. Na dva zobca konča zadek pri rodovih Selatosomus, Athous, Corymbites, Limonius, enojen stožčast zadek ima rod Agriotes, trikrat razčlenjen pri Melanotus. Odrasle strune dosežejo 15-35 mm dolžine, predstavniki Melanotus so največji. Buba: je prosta, mlečno bela, spominja na imago. Razširjenost Pri nas je podobno kot v nekaterih sosednjih državah najbolj razširjen rod Agriotes s predstavniki, A. ustulatus Schall. - žitna pokalica, A. obscurus L. - motna pokalica, A. sputator L.- solatna pokalica, A. lineatus L.- poljska pokalica, ki je tudi najbolj preučen. Razvoj Razvoj pokalic traja 3-5 let. Prezimijo ponavadi ličinke v različnih razvojnih stadijih ali pa hrošči, ki se pojavijo spomladi in sicer najprej samci, nato samice. Po dopolnilni prehrani in kopulaciji, odložijo samice jajčeca v tla posamično ali v skupine 5 do 10, najraje v takšna z gostim rastlinskim pokrovom npr. travnike, pašnike, deteljišča, žitna polja, druga zapleveljena zemljišča. Samice po ovipoziciji poginejo, njihova življenjska doba, pa traja 1 leto, če odrasle pokalice prezimijo. Izlegle ličinke so brezbarvne, 1,5 - 2,2 mm dolge. Prvo leto ostanejo skupaj, se 2 do 5 krat levijo in dosežejo v dolžino 5 mm. Skupno pa se levijo do 15 krat in imajo tako do 16 razvojnih faz (L1 - L16) skozi več let, nato se zabubijo, stadij bube pa traja le 2 do 4 tedne. Škoda Škodo povzročajo le ličinke, ki so polifagne, ne pa imagi. Največ škode povzročijo v redkih posevkih, še posebno je ogrožen krompir, koruza, sladkorna pesa, vrtnine. V krompir se zavrtajo in ga poškodujejo ter zmanjšajo uporabno vrednost gomoljev za predelavo ipd., kar smo letos ugotovili tudi pri repi. Pri koruzi, sladkorni pesi, vrtninah razredčijo sklop. Škoda je še večja, če je posevek pretirano čist, brez plevela. Tedaj je pritisk strun na poljščino še močnejši. Zato se priporoča škropljenje s herbicidi v trakove. Škoda je večja v sušnih letih, ko strune iščejo vlago tudi v kmetijskih rastlinah, ki jih napadajo. Zatiranje Na zmanjšano število strun vplivajo agrotehnični ukrepi, ki godijo npr. brzcem, ki se s strunami hranijo. Nekatere gojene rastline ajda, lan konoplja, proso zmanjšajo število strun v tleh. Prepogosta setev žit, lucerne, detelje pa spodbuja strune. Sicer pa je mogoče zatreti strune s pomočjo kemičnih sredstev, ki jih uporabimo le na podlagi talnih pregledov (izkopov) in ugotavljanju kritičnih števil. Insekticidi se aplicirajo v trakovih, ob semenu, ali se nanašajo direktno na seme. Slednje se izvede pri dodelavi semena in je vračunano v njegovo ceno. Aplikacija navprek je premalo gospodarna in je hkrati ekološko vprašljiva. Med novejšimi insekticidi je imidakloprid, ki se nanaša na seme med drugimi tudi krompir. Je sistemik, ki tako varuje krompir tudi pred koloradskim hroščem. Sredstva, ki so pri nas dovoljena za zatiranje strun se ne smejo neomejeno uporabljati v vseh gojenih rastlinah. Natančno je v navodilih za uporabo navedeno, v katerih rastlinah se sme kateri od njih uporabljati.
Besedilo: Lea Milevoj, BF-Agronomija |
||
|
|||
